KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 RAVENDELL, caelyn faye

Go down 
AvtorSporočilo
caelyn ravendell
tribute
tribute
avatar

Female group : tribute
hometown : district 12
face claim : gemma arterton

ObjavljaNaslov sporočila: RAVENDELL, caelyn faye   Čet Avg 22, 2013 3:39 am


caelyn f. ravendell

i'm just a piece of broken glass


AGE
nineteen

SEXUALITY
bi

MEMBERGROUP
tributes

HOMEPLACE
district 12



jorah, najstarejši prebivalec 12 okrožja
caelyn ravendell? priznati moram da je osebno še nisem srečal, sem pa - kot vsi tukaj naokoli - zanjo slišal in tudi gledal njen nastop na igrah lakote. ko so dobrih sedem let nazaj njeno ime potegnili iz steklene krogle, si nihče ni niti drznil upati na to, da bo dvanajsto okrožje dobilo novega zmagovalca. dekle je bilo tako drobno... tako majceno in suhceno. pričakoval sem - vsi smo - da se bo mrtva skotalila na tla že po prvih parih minutah v areni. ampak se ni. takoj, ko je zadonel gong, ki je napovedal začetek igre, je stekla proti gozdu velikanskih dreves pred seboj in se kmalu izgubila med njihovimi širokimi debli. spominjam se, da prvo polovico iger nihče ni bil pretirano pozoren nanjo. za večino je bila le majhna in povsem nenevarna deklica. imela je zoprno navado, da se je spotaknila ob vsako najmanjšo vejico in vsi smo bili povsem prepričani, da bi - če bi v roke slučajno dobila orožje - prej ubila sebe kot kogarkoli drugega. preživela je le, ker se je držala daleč proč od drugih tributov in je imela - vsaj tako se je zdelo - veliko znanja o užitnih rastlinah. tak je bil vtis ki ga je naredila v prvi polovici iger. v drugi pa se je vse drastično spremenilo. v areni je bilo le še sedem tributov in majhna deklica iz dvanajstega okrožja se je nekako uspela dokopati do dveh srednje velikih nožev. kmalu se je izkazalo, da sicer ne bi vedela kaj naj naredi z njima če bi morala koga ubiti od blizu, od daleč pa svojega cilja nikoli ni zgrešila. enako spretna je bila tudi z lokom in puščico. kar pa nikakor ni bila edina stvar zaradi katere je bila nevarna. zadnjih pet tributov je s poti spravila z najbolj domiselnimi metodami kar sem jih kdaj videl. njena moč ni bila telesna, temveč umska. po vsej verjetnosti je bilo to dvanajstletno dekle pametnejše od vseh prebivalcev dvanajstega okrožja skupaj. spominjam se kako zelo žal mi je bilo zanjo. če bi živela v kapitolu bi se lahko povzpela na katerokoli visok položaj, tako pa je obtičala v revščini.

madelinde, caelyna mačeha
poročila sem se z napačnim moškim. edino kar lahko povem v svoj zagovor je, da sem bila mlada in obupno naivna. mislila sem, da bova živela srečno do konca dni. phew, pa kaj še. že po enem letu zakona se je začel vlačiti naokoli z naključnimi ženskami, ki jih je pobral na ulici. caelyna matera, mislim da ji je bilo ime faye, je bila stara komaj 16 let ko ga je spoznala. on jih je imel 31. dekle se mi je zdelo precej bistro in sprva nikakor nisem razumela kaj počne z moškim kot je raghail. moškim, ki je nikoli ne bo sposoben ljubiti ter jo je občasno celo pretepal. šele po nekaj mesecih sem ugotovila, da je bila prepričana da nima druge izbire. njena družina je bila mrtva, sorodnikov ni imela iz mladinskega doma pa so jo odpustili takoj kot je dopolnila 16 let. moj mož ji je dal hrano - ne sicer veliko, saj nismo ravno bogati - ter streho na glavo in to je bilo dovolj, da je sledila vsaki njegovi besedi. pri sedemnajstih je zanosila in raghail jo je nasilno vrgel iz hiše. ne vem kje je živela po tem, spomnim pa se kako so jo naslednje leto izžrebali na dnevu žetve. dan za tem sem na hišnem pragu našla deklico s pismom stisnjenim med majhnimi prstki. v njem je pisalo le, da ji je ime caelyn, da je fayeina hčerka - kot da tega ne bi že vedela - in prošnja da poskrbim zanjo. ne vem zakaj deklice nisem preprosto prijela in nesla na prag mladinskega doma. mogoče je bila kriva usmiljenost. ali pa dejstvo, da sem imela zgolj tri razgrajaške sinove in bi mi pomoč pri gospodinjstvu prišla še kako prav.

asher, eden izmed caelynih prijateljev
caelyn je bila vedno... no, lahko rečem da se je večina ljudi v njeni družbi počutila izrazito neprijetno. vrstniki so jo zmerjali ter vanjo metali kamenje in druge trde predmete, starejši pa so v njeni prisotnosti besno stiskali ustnice. tudi doma z njo niso ravnali pretirano lepo. mislim, da ji niso dajali nobene hrane in je morala krasti da je sploh preživela. poleg tega je bila vedno povsem potolčena in polna raznih opeklin ter ureznin. nikoli se ni pritoževala. vedel sem, da jo boli, ampak nikoli ni rekla ničesar. večino dnevov je preživela zunaj. medtem, ko so se drugi otroci zabavali z brezpomenskimi igrami je ona iskala odgovore na vprašanja. na vse vrste vprašanj. recimo zakaj en predmet pada hitreje od drugega ali kolikokrat na leto nastopi polni luna. ko je našla odgovor - in večinoma ga je - je rešitev zapisala v enega od zmahanih zvezkov, ki jih je imela ter si postavila naslednje vprašanje.

cad, caelynin krušni brat
to dekle je preprosto... no, strašljivo. do svojega dvanajstega leta je bilo pridno in tiho. če si ji kaj ukazal je poslušno sklonila glavo ter naredila kar si želel od nje. odgovarjala je z enozložnicami, njen obraz pa je bil vedno povsem brezizrazen. vse to se je spremenilo, ko se je vrnila kot zmagovalka iger. vsa družina se je tega veselila ker... no, mislili smo da za nas pomeni konec lakote in življenja na robu. motili smo se. dekle je prišlo domov, da bi spakiralo nekaj stvari, ki jih je imelo. ko je videla naše kovčke, so se njene ustnice skrivile v posmehljiv nasmešek. "kam pa mislite da greste?" je mirno vprašala. "z mano v vas zmagovalcev? po vseh  teh letih, ko ste me pretepali ter z mano ravnali kot s smetjo? še v mladinskem domu bi se imela bolje. ne dolgujem vam ničesar. in vi me ne morete raniti, ker..." njen nasmeh se je še poglobil. "kako bi to pojasnili celotnemu panemu?" nato je pograbila svojo torbo in odkorakala skozi vrata in nihče je ni ustavil ker smo vedeli, da ima prav.

caelyn
vedno sem videla stvari, ki so bile drugim skrite. vedela sem recimo, da naš sosed hodi lovit v gozd, preprosto zato ker sem opazila temno rdečo kri na njegove rokavu in roke polne žuljev, ki so lahko nastali zgolj zaradi dolgih ur oklepanja ter napenjanja loka. ker sem se hotela naučiti sem mu v glavo vrgla nekaj argumentov ki jih ni mogel zavrniti - kličite to izsiljevanje če hočete - in naslednjih nekaj mesecev sem vsako jutro odšla z njim v gozd. to je bil edini primer - pred igrami - , ko sem naredila nekaj takega. vedno sem imela močan občutek vesti in morale. nikogar nisem želela raniti, ne čustveno, ne fizično. po tem, ko sem premagala smrt pa mi preprosto ni bilo več mar. postala sem... nekdo, ki brez kakršnih koli zadržkov pove tisto kar se mu mota po glavi in ga ne zanima ali bo s tem koga užalil. ne verjamem več v srečno prihodnost ali v to da bo mogoče nekoč nekomu mar zame. vdala sem se v usodo. preprosto sem se vdala v usodo in se prepričala da mi je vseeno za vse in vsakogar. vsak dan znova so moji možgani polni misli, ki jih nočem misliti in vsako noč podoživljam dogodke iz arene tako živo, da sem vedno znova prepričana da sem se spet znašla tam. potem pa se zbudim v potu in naredim nekaj požirkov odličnega viskija, uvoženega naravnost iz prvega districta. ko sem dovolj omamljena zaspim nazaj, dokler se ne zbudim z glavobolom in popijem steklenico vodke, da bi ga omilila. nato nekaj časa razmišljam o tem kakšen bi bil najboljši način da bi si vzela življenje. ko se že skoraj pripravim do tega, da bi se obesila s strehe, pa se v meni najde tisti košček upanja ki še ni povsem izhlapel in takoj izgubim vso odločnost. in se vrnem v posteljo in spet spim. jah, dejstvo je da nisem pretirano močna oseba. nikoli nisem bila. genij, to že, ampak dovolj močna da bi se vrgla iz zakletega kroga v katerem živim? nikakor ne. vendar mi glede tega zdaj ne bo treba več skrbeti. nazaj v areno grem. umrla bom.


LILITH. 17. ABOUT 3. PM WILL DO.



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
RAVENDELL, caelyn faye
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
sweet nightmares :: wash the poison from off my skin :: 
we found a way to escape the day
 :: 
accpeted
-
Pojdi na: