KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava

 

 QUINN, sol bianca

Go down 
2 posters
AvtorSporočilo
sol quinn
tribute
tribute
sol quinn


Female group : tribut
hometown : district 10
face claim : skyler samuels

QUINN, sol bianca Empty
ObjavljaNaslov sporočila: QUINN, sol bianca   QUINN, sol bianca EmptyČet Avg 22, 2013 11:33 pm

sol bianca quinn

I TRY TO MAKE IT THROUGH MY LIFE, IN MY WAY


AGE
eighteen

SEXUALITY
heterosexual

MEMBERGROUP
tribut

HOMEPLACE
district 10



rebella, najboljša prijateljica iz otroštva
"sol? ta mali angelček? da, seveda jo poznam. ko sva bili še mali, sva se večinoma igrali skupaj ter izzivali fante. še danes bi jo opisala z besedo pozitivna. dekle se je smejalo vsemu - žaljivkam, udarcem in besedam. skupaj sva krmili konje v hlevu njenega očeta. še dandanes se je pogosto spomnim - kako se je hitro navezala na živali, kako je pomirila še najbolj razjarjeno muco v okolici, zaradi katere je imela večina po nekaj sekundah hude rane. ko sva bili stari dvanajst let, sva se že igrali z fantovskimi srci in se smejali vsakemu naivnežu, ki naju je pogledal. bile sva najboljši prijateljici v popolnem pomenu besede - skorajda nikoli se nisva skregali. potem pa ji je odbilo trinajst let in že čez nekaj dni je bila izžrebana za te preklete igre. kako sem bila prepričana, da brez nje ne bom zdržala - in ko sem jo videla, kako je kot še deklica stopila na oder, sem izbruhnila v silovit jok. nato sem vsak dan oprezala za novicami, za česarkom. skoraj vsak dan je nekdo preminil, toda v časopisih se ni in ni hotelo prikazati njeno ime. bila je živa, in tako sem bila srečna. vrnila se je domov in vsi smo jo sprejeli z veseljem, da je živa in da je nazaj. toda igre so premaknile nekaj v njej - nekaj v njej se je zlomilo, ni bila več enaka. s praznim pogledom je zrla skozi mene, pobrala svoje stvari ter se odselila v vas zmagovalcev. nikoli več je nisem videla. kakšna škoda, res."

jonas, oče
"sol je bila taka ljubka mala stvarca. pri porodu ji je umrla mama, zato sem popolnoma sam skrbel zanjo. ni mi bilo žal, res ne. sol je uživala med živalmi in delom v hlevu, medtem ko so nekatera dekleta tam zunaj rastla v prepričanju, da so nekaj več, in niso nikakor hotele delati ničesar drugega kot čepeti v sobah in se kujati. še vedno se je spominjam, moje male punčke, kako je poskakovala po travnikih in zaupno božala konje ter se igrala s svojimi prijateljicami. včasih, ko sem bil prizadet, je sedla poleg mene, se mi nasmehnila in rekla, da bo vse dobro. in nekako sem ji vedno verjel. upam sem, da bo vedno zraven mene. potem pa so jo pri trinajstih izžrebali. odšla je v igre in imel sem občutek, kot da se ne bo vrnila. vsak dan sem se skrival v hiški, čakal, da pride nazaj, hiral in zanemarjal obveznosti. ko je le prišla nazaj, pa ni bila več moja punčka, ki je prej odšla. spremenila se je v močno, neodvisno žensko, mi zaželela vso srečo ter s hladom v očeh zopet odšla. res me je zlomilo, toda bila je njena odločitev."

erna, soseda
"oh, o sol bi radi izvedeli? ta mala punčara. nikoli nisem vedela, kako jo imajo lahko vsi tako radi! meni se je zdela razvajena, in ko sem jo okarala, se mi je smejala naravnost v obraz - to predrzno dekle! lepše bi bilo, ko bi bila njena mama še živa - bila je stroga, neusmiljena in ravno prava bi bila za to punčaro, kljub temu da se je govorilo, da je mila z otroci. mala si je drznila vsak dan priti k meni in vprašati, če potrebujem kaj pomoči! pha! kar malce vesela sem bila, ko so jo izžrebali, in prepričana, da bo po prvih nekaj urah podlegla. nato pa ni bilo nobene novice o njeni smrti, temveč o njeni zmagi! bila sem besna, potem pa se je vrnila domov. ustavila se je v moji hiši ter mi zaupala, da ji je žal, ker se je kot mlada vedla tako nespodobno. in kako se je spremenila, resnično! lase je imela strogo spete kot poklicna vojakinja in za skoraj vsak korak je pogledala za sabo. ljudem je dajala prazne nasmehe in počasi mi je začela bolj ugajati. začela sem jo spoštovati, ker je dajala tak vtis, da jo moraš spoštovati, drugače boš umrl. potem pa se je preselila. no, še vedno sem vesela, da je ni naokoli, in tega njenega bedastega smeha."

sol
"že kot mala sem oboževala svet in vse, kar je obstajalo na njem. predvsem konje, te čudovite, intiligentne živali. komaj sem imela štiri leta, ko me je oče prvič ponesel na konjski hrbet in od takrat jaham. toda jahanje ni bilo vse, česar sem se naučila. bič ni bil moja slabost, in pogosto sem se mučila z metanjem nožev v drevesa, ko nikogar ni bilo okoli. noben ni videl, kako bipolarna sem bila. vsi so bili prepričani, da sem nedolžno malo dekletce, ki se vedno smeje. to sem bila jaz - toda ko mi je um potemnel, nasmeh pa izginil, sem ukradla očetu nože in bodala, kar jih je imel, odjahala v gozd, in, medtem ko se je konj pasel, metala nože. le s tem sem ublažila svoje vedno močnejše napade depresije. potem, ko so se končali, sem se nasmejala vrnila nazaj domov in se pretvarjala, da sem se šla skopat v jezero ali kakšno bedarijo. pri desetih letih sem lahko zadela katerokoli drevo na dvajset metrov, zato sem se preizkusila še z lokom - bilo je prav tako preprosto. ko so me pri trinajstih izžrebali za igre, sem odšla, vedoč, da se v boj ne podajam brez sposobnosti. že na vajah sem pokazala določeno spretnost in ostalim pokazala, da se me je treba spoštovati in bati. ko so se igre začele, so se hkrati začeli moji vse močnejši napadi depresije. in le takrat sem bila sposobna, ubijati, da ne bi bila ubita. ko sem se zopet zavedla, sem se pogosto sesedla na tla in ugotavljala, koliko svojcev in prijateljev je imel ubiti, in jokala na vse pretege. toda napadi so se nadaljevali in ni bilo pomoči, dokler jih nisem vse pobila, dekleta, ki so bila povečini starejša od mene, in fante. domov sem se vrnila kot zmagovalka iger in prislužila čast svojemu distriktu. toda namesto da bi ostala tam, sem pobrala svoje stvari ter se preselila v vas zmagovalcev. tam sem bila vsak dan sama, negovala sem nekaj konj, ki jih je dal oče zame pripeljati sem, ter vsak dan drevesom trgala leta, ko sem vanje metala nože. s tem, da sem se popolnoma osamila od ljudi, sem jih zavarovala, da jih ne bi morala poškodovati ali celo ubiti. in zdaj me ponovno pošiljajo v areno. zakaj le!? zakaj bi morala ubiti še več ljudi, se ponovno prikupiti sponzorjem in zopet ubijati, da ne bi bila ubita? odgovora ne vem, toda žreb me je že drugič izbral, ker očitno hoče, da sem mrtva. toda, ali mu bom lahko ugodila ali bom ponovno živela?"





SOLARIR. 14. 3 YEARS. PM.


Nazaj na vrh Go down
ursh
god
god
ursh



QUINN, sol bianca Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: QUINN, sol bianca   QUINN, sol bianca EmptySob Avg 24, 2013 10:32 am


QUINN, sol bianca Untddditled-3
Nazaj na vrh Go down
 
QUINN, sol bianca
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
sweet nightmares :: wash the poison from off my skin :: 
we found a way to escape the day
 :: 
accpeted
-
Pojdi na: